Težave pri pisanju diplome


Težave pri pisanju diplome so raznovrstne, saj je vsako dolgotrajno pisanje naporno delo. Gre za psihični in fizični napor, ki pa ga vsakdo doživlja drugače. Kako naporno je lahko pisanje, mogoče najbolje ilustrira japonski romanopisec Haruki Murakami, ki je izjavil, da je z namenom, da bi imel večjo kondicijo za pisanje, začel teči maratone. Huh!

Težave pri pisanju diplomske naloge


Dobro je, da se opremo na nekaj temeljnih dejstev o pisanju diplomske naloge:

    ♣  diploma terja samodisciplino,

    ♣  psihološka in fizična bolečina sta nujni sestavini pisanja diplomske naloge,

    ♣  ko mislite, da je konec, ni nujno, da je konec.


Nekateri študenti, tudi taki, ki niso nikdar imeli težav z opravljanjem izpitov, zapadejo v času pisanja v globoko krizo. Dvomi, tesnoba, panični napadi, pojavljanje iracionalnih strahov, popolna ohromelost in depresija, niso nenavadni pojavi. Veliko je tudi razmeroma dobrih študentov, ki nikoli ne diplomirajo, pa četudi so opravili vse izpite.


1 Pisanje diplomske naloge kot proces

Mnogi se sprašujejo, zakaj nekateri diplomirajo v normalnem roku, drugi v petih ali desetih letih, tretji pa nikoli. Odgovor je preprost: pisanje diplomske naloge je proces. Nobena raziskava, nobeno odkritje, nobena pomembna stvar se ne zgodi kar sama od sebe.

Proces pisanja diplome poteka največkrat tako, da naredite dva koraka naprej. Nato pa vas nekaj potisne en korak nazaj. Ta proces zahteva od posameznika določeno mero znanja, zrelosti, volje, motivacije, samodiscipline in drugih kvalitet, ki jih ljudje v določenem življenjskem obdobju še nimajo v enaki meri.

Dokler se študent ne razvije v dovolj zrelo osebnost, da se lahko spoprime s takšnimi in drugačnimi težavami pri pisanju in dokončanjem diplomske naloge, tako dolgo ne bo diplomiral.


2 Pristop k pisanju diplomske naloge

Težave pri pisanju diplome so večplastne. Najboljša varovalka pred težavami je, da imate realna pričakovanja glede tega, kaj bo od vas diplomska naloga zahtevala. Ne nasedajte raznim domačijskim teorijam, ki skušajo proces pisanja diplome spremeniti v »sprehod po parku« oziroma v nekaj enostavnega.

Zavedati se morate, da bo vaša diplomska naloga nekaj terjala od vas. Samo od vas. Vaš proces diplomiranja bo unikaten, tako kot ste sami unikatni. Ogibajte se različnih taktik in strategij, ki so jih uporabili (bolj ali manj uspešno) vaši znanci in prijatelji. Vzemite pisanje vaše diplome kot vaš in samo vaš osebni izziv in nič drugega, s katerim boste rastli osebnostno in strokovno. To naj bo vaš prvi cilj.

Nevarnost krilatic

Ne verjemite in se ne zanašajte na razne krilatice, kot je npr. ta, da je »diploma samo razširjena seminarska naloga« in podobno. Res je, da so nekatere diplome podobne razširjenim seminarskim nalogam, vendar ni nujno, da bo takšna tudi vaša. Mogoče boste morali za to, da bi diplomirali, napisati diplomsko nalogo, ki bo bolj podobna magisteriju znanosti kot pa seminarski nalogi. Še zlasti, če boste imeli temo in mentorja, ki bosta zahtevala strog metodološki pristop ter temu primerne raziskovalne metode. Zavedajte se, da bo diplomska naloga odraz vas samih, vendar tudi mentorja in komisije.


3 Težave pri pisanju diplome – kriza kot del procesa

Diplomska naloga terja čas. Odrasli niste v šestih mesecih, zato ne poskušajte na silo krajšati tega procesa. Ni nobenega razloga za paniko, če v nekem trenutku še ne veste, kako bi se stvari lotili. Kriza  je samo trenutna odsotnost rešitve; je trenutek, ko še ne vemo, kako bi ukrepali. Potrebujemo samo čas, tako kot potrebujejo čas oči, da se privadijo ob prehodu iz svetlobe v temo.

Kaj hoče mentor? Kako naj kaj dodatno utemeljimo? Kako naj pristopimo k stvari drugače? Odgovori na ta vprašanja so samo stvar procesa. Nihče ne pričakuje od bodočega diplomanta, da ima odgovore na vsa vprašanja, zato imate mentorja. V konstruktivnem dialogu z mentorjem boste našli pot iz vsake krize ali vsaj sklenili pameten kompromis glede nadaljnje poti.

Morda bo vaš mentor zahteval poglobljenost, natančnejši pristop, dodatne izračune, drugo metodologijo, drugačno argumentacijo … Bodite torej pripravljeni na dodatno delo in pozabite na frustracije. Bodite racionalni.

Ko naletite na nepremostljive težave (večinoma se vam samo zdijo takšne), se obrnite na mentorja. Kot izkušenejši raziskovalec vam bo zagotovo pomagal najti pot na svetlo stran.


4 Težave pri pisanju diplome – tri reakcije na ovire

Največ težav pri pisanju diplome nastane zaradi občutka študenta, da je v tem procesu sam. Kar pa ne drži. Zaradi tega zmotnega prepričanja se študenti, ki se znajdejo v škripcih, odzovejo na različne načine. Najpogostejši odzivi na oviro so:

    ♣  UMIK,

    ♣  AGRESIVNOST,

    ♣  ZAGRIZENOST.

Oglejmo si značilnosti teh treh reakcij in nevarnosti vsakega posameznega odziva.


4.1 Umik

Umik je povsem normalen odziv, ko zapademo v krizo in se znajdemo pred navidezno nepremostljivo oviro. Kratkoročen umik je koristen. Omogoča nam, da se čustveno oddaljimo in racionalno ponovno ocenimo položaj, v katerem smo se znašli. Odziv je takšen, kot bi se v gozdu prvič srečali s kačo. Umaknili bi se, nato pa našli pot mimo nje.

Čeprav je umik naraven odziv, nosi s sabo tudi nevarnost. Dlje kot se umaknemo in dlje časa kot traja umik, večja je nevarnost, da se bomo od procesa trajno oddaljili. V tem primeru se ne bomo le začasno umaknili od kače, ampak bomo odšli iz gozda in se nikoli več vrnili vanj. Ovira (kača), ki se je pojavila pred nami, tako resnično postane nepremagljiva.

V takšnih radikalnih primerih postane diplomiranje oddaljen privid. Študent bo občutek lastnega neuspeha na fakulteti kompenziral s priložnostno službo, družino in drugimi oblikami kompenzacijskih mehanizmov. Na srečo pa se bodo nekateri izmed njih (po več letih – in prav zato, ker je diplomiranje stvar procesa), vendarle vrnili in študij dokončali.


4.2 Agresivnost

Druga skrajnost soočenja s krizo je agresivnost. Ta je največkrat odraz jeze in predhodne potlačitve čustev, ki se je začelo dogajati že pred in med procesom pisanja diplome. Jeza je predvsem posledica izhodiščnih nerealnih pričakovanj študenta, ki trči ob realnost, s katero se študent noče soočiti. Ker oviro predstavljata mentor in komisija, se običajno jeza usmeri prav tja: takšni študenti pogosto ignorirajo akademske postopke, pišejo naloge »na zalogo«, v skrajnih primerih pa se poslužujejo celo odvetnikov itd. Vsaka agresivnost rodi odpor, zato to ni najboljši način soočanja z ovirami. Energijo raje uporabite za kaj konstruktivnega.


4.3 Zagrizenost

Tretji način soočenja s krizo je redek, vendar najboljši. Dobro ga je povzel študent, ki je takole povedal: »Mentor mi je diplomsko nalogo razstavil na prafaktorje. Na prafaktorje! Pa sem si rekel: ‘Jaz bom kot tisti pes – dlje kot me bo brcnil, hitreje bom pritekel nazaj!«

Kot izhaja iz izpovedi študenta, je bil njegov pristop takšen, da je bila ovira samo začasna. Bila je samo stvar tega, kolikokrat bo »moral priteči nazaj«. Zato je bilo zanj samo vprašanje časa, kdaj bo cilj dosežen.

Zagrizenost je, če to povzamemo z angleškim vojaškim izrazoslovjem »war of attrition« oziroma vojna izčrpavanja. Študent, ki razmišlja na tak način, postavlja vprašanje: ali študent kot šibkejši borec, lahko premaga močnejšega samo zato, ker ima kot šibkejši borec več kondicije in se vrača in vrača in vrača? Tako kot se na koncu naveličate akviziterja enciklopedij ali zavarovalnega agenta, ki vam še s sedemnajstim obiskom zlomi voljo in vas naposled prepriča, da sklenete zavarovanje za vikend hišico, tako se tudi študent naposled prebije preko zveri, imenovane diplomiranje.


Kateri način je pravi?

Kateri način boste ubrali, je odvisen od vaših osebnostnih predispozicij. Najpomembneje pri vsem tem je, da ste AKTIVNI. Če ste aktivni, potem vas nič ne bo ustavilo.

Srečno!


Če vas zanimajo podobni prispevki, preberite še:


Kako izbrati mentorja?


Kako izbrati temo diplomske naloge?


Kako napisati dispozicijo?


Kako se lotiti pisanja diplome?


Kako napisati sklep diplomske naloge?