Zagotovo obstaja veliko načinov, kako napisati diplomsko nalogo v praksi. Za pisanje diplomske naloge je metod verjetno toliko, kot je različnih ljudi. Zato naj že v uvodu tega prispevka zapišemo, da je to samo ena od mnogoterih možnih metod in načinov. Prednost te metode, ki jo opisujemo v tem prispevku, je, da je večkrat preverjena in uspešna.
Prispevek lahko preberete le v informativne namene. Če pa imate že napisano in potrjeno dispozicijo diplomskega dela, pa lahko berete ta prispevek kot vodič. Če še nimate dispozicije, si tu lahko preberete več o dispoziciji diplomske naloge.
Pa začnimo.
1. Kako se lotiti pisanja diplome – načrtovanje
1.1. Kako se lotiti pisanja diplomske naloge – zakaj načrt?
Po dispoziciji se je potrebno lotiti izvedbe in diplomsko nalogo spraviti v življenje. Pisanje diplomske naloge bo najlažje in najučinkovitejše, če si zastavite načrt. Skeptikom, ki bodo zamahnili z roko in rekli, da ne potrebujejo načrta, naj vseeno še enkrat pojasnimo, zakaj potrebujemo načrt pri vsakem dolgotrajnem delu ali opravilu.
Če si boste naredili še tako slab načrt, bo ta boljši, kot če načrta sploh ne bi imeli. Načrt bo mogoče idealističen, pretirano optimističen in imel bo mnogo lukenj in stvari, ki jih niste predvideli. A vse to je povsem normalno. Cilj načrta ni, da je popoln, temveč da skuša vsebovati ključne temelje, na katerih boste gradili vašo prihodnjo dejavnost.
Načrt zato jemljite kot jasno pot do cilja, ki ga morate doseči.
Iluzorno je pričakovati, da bo pisanje diplome enostavno. Tudi pot do diplome ne bo točno taka, kot ste si jo zastavili z načrtom (ravna modra črta na sliki). Tudi če ste izjemno dober načrtovalec ali načrtovalka. Najverjetneje bo vaša dejanska pot oscilirala okoli načrtovane (zelena vijugasta črta), in bo zato nekoliko daljša od zastavljene v načrtu. Ne pozabite, da je pot do diplomiranja proces.
1.2 Kako se lotiti pisanja diplome – brez načrta?
Nihče vam ne preprečuje, da se lotite pisanja diplomske naloge brez načrta. Tudi to je svobodna odločitev. Je pa bolj tvegana. Zakaj? Na valovih entuziazma se zdi načrtovanje odveč. Zakaj bi načrtovali, ko pa vse veste? Saj je vse logično! A po dveh mesecih bo entuziazem popustil. Takrat boste prišli do spoznanja, da pisanje diplomske naloge zahteva premišljenost in vztrajnost.
Brez načrta tvegate, da izgubite pregled nad cilji. Če izgubite pregled nad cilji, lahko pride do padca motivacije, ko pade motivacija pa vas lahko popade občutek, da ste obtičali. Najpogosteje se to zgodi, ker dejavnosti niste načrtovali. Smisel načrta je, da lahko ovrednotite, kje na poti se nahajate. Na sliki 2 so loopingi črne puščice samo loopingi, v resničnem življenju pa so to: čas, stres in bolečina. Nič kaj zabavno ni jadrati po neznanem in diploma bo res postala Sveti gral.
Če ste se vprašali, kako napisati diplomsko nalogo, vam že vprašanje kaže, da pisanje diplomske naloge zahteva čas. Vzemite si ga torej in si izdelajte načrt, ker boste tako skrajšali pot do vašega cilja. Naj pripomnimo, da japonska modrost pravi: »Dolgo načrtovanje, kratka izvedba. Kratko načrtovanje, dolga izvedba.« Zato si vzemite tudi nekaj časa za načrtovanje.
2. Kako napisati diplomsko nalogo – določitev časovnega načrta
Najpomembnejše je, da si določite okviren časovni okvir za izdelavo diplome. To je rok, do katerega boste spisali diplomsko nalogo do konca in jo oddali. Ali bo to 6 mesecev, 9 mesecev ali 12 mesecev, je stvar vaše osebne odločitve. Pomembno je, da imate realističen časovni okvir, ki se ga boste držali.
Pisanje diplomske naloge zahteva verodostojen časovni načrt, zato morate najprej ovrednotiti količino dela, ki bo za to potrebna. Če ste si samo zastavili rok, da boste diplomo napisali v 7-ih mesecih, je to samo okvirna zamisel. Vprašanje, na katerega morate odgovoriti, je, ali je to mogoče izvesti?
Trenutno veste, da bo vaš terminski plan imel 3 faze. Te so:
Da bi ocenili, ali je vaš terminski plan pisanja diplome ustrezen, morate najprej ovrednotiti, koliko dela je pred vami. Narediti morate hiter pregled literature.
2.1 Kako napisati diplomsko nalogo – hiter pregled literature
Hiter pregled literature je prva seznanitev z literaturo, ki jo imate namen predelati. Tu ne gre za poglobljeno branje, temveč za brskanje, listanje, preletavanje in pregledovanje literature. To je literatura, ki se vam zdi na prvi pogled povezana s tematiko vaše diplomske naloge.
Zato pojdite na COBISS in poiščite »približno« relevantno literaturo. Naredite si obsežen seznam – denimo 50 del iz dobro založene knjižnice. Seznam naj bo mešanica knjig, zbornikov, znanstvenih publikacij, strokovnih člankov itd.
S seznamom del se odpravite v knjižnice in se spremenite v knjižnega molja ter se zabubite vanje za nekaj dni. Preglejte literaturo s seznama in si seznam dopolnite s pomembnimi informacijami.
OPOMBA: Kako boste iskali literaturo, je tudi stvar vaše teme. Če imate temo Simbolizem v Cankarjevih črticah, potem boste verjetno bolj zahajali v knjižnice. Če boste imeli temo Vpliv električnih vozil na porabo nafte v ZDA, potem v slovenskih knjižnicah ne boste našli ravno veliko literature. Obisk knjižnice ne bo škodil, verjetno pa boste več našli na spletu oziroma na akademskih bazah kot so Emerald in podobne. Te vam omogočajo, da si naložite na stotine znanstvenih člankov neposredno na računalnik.
2.2 Kako napisati diplomsko nalogo – izdelava in dopolnitev seznama
Seznam je samo seznam, zato temu dodajte preglednico in zapišite, kaj pride v poštev za vaše pisanje diplomske naloge. Na primer:
♣ TIP GRADIVA (film, dokumentarec, znanstvena publikacija, zbornik, knjiga, poglavje, članek itd.).
♣ JEZIK (angleščina, slovenščina, italijanščina, nemščina itd.). Če imate študijsko literaturo tudi v tujem jeziku in jezik razumete, skušajte oceniti, kako hitro boste zadeve v tujem jeziku prebrali. Ocenite, ali boste potrebovali 2x, 3x, ali 4x več časa in to upoštevajte pri časovnem načrtovanju. Knjigo s 400 stranmi v nemščini, ki jo razumete za silo, boste pač prebirali bistveno več časa kot tisto v slovenščini. Morda pa jo boste morali prebirati tudi večkrat, zato uporabni obseg strani pomnožite z ustreznim faktorjem (2, 3 ali 4).
♣ UPORABNO (ocenite približno uporabnost članka oz. knjige v številu strani; če je to cela knjiga, če je samo peto poglavje (75 strani), ali članek v celoti (22 strani), ali del članka (3 strani) itd.
♣ REALNO – če imate literaturo v vašem maternem jeziku (slovenščini), potem je uporabno število strani enako realnemu številu. Če imate literaturo v tujih jezikih, pa ocenite, kako dobro znate jezik in koliko se bo povečal čas branja. V spodnji preglednici smo knjigam v angleškem jeziku dodali faktor 2. Angleških 250 strani postane 500 strani, saj tujo literaturo beremo počasneje. Za potrebe diplomske naloge pa bo potrebno citate ipd. tudi prevajati, kar bo vzelo še nekaj časa. Na vas je, da se odločite, kakšen faktor boste pri tem uporabili.
2.3 Kako napisati diplomsko nalogo – izdelava seznama v praksi
Najbolj praktično je, da seznam pripravite kot razpredelnico. Danes to lahko storite v Wordu ali Excelu. Excel je nekoliko bolj praktičen, saj vam omogoča enostavno izračunavanje količnikov in je vse avtomatizirano. Primer seznama podajamo v spodnji tabeli.
Iz zgornje tabele je razvidno, da bomo za našo namišljeno temo Vpliv električnih vozil na porabo nafte v ZDA, uporabljali pretežno tujo literaturo. Za začetek smo nabrali 78 enot, ali realno: 5907 strani. Od tega je 692 minut (podvojenih minut – strani) filmskega gradiva. Sedem je osnovnih, temeljnih knjig, 68 pa je strokovnih in znanstvenih člankov ter trije dokumentarci.
Naj navedemo, da gre tu samo za grobo oceno. Cilj te operacije je, da naredite hiter pregled gradiva in približno ocenite, koliko dela bo zahtevalo prebijanje skozi maso informacij.
Če vzamemo, da je zgornji obseg cca. 6000 strani, potem je to že neka konkretna informacija.
2.3 Kako napisati diplomo – hitrost branja
Če je povprečna hitrost branja (nebralcev 156 besed na minuto, bralcev pa 200 besed na minuto), potem ljudje povprečno preberemo okoli 30 vrstic besedila v dveh minutah in pol. Hitrost branja je odvisna od vrste besedila: okoli 15 strani na uro za zahtevne tekste, do 40 strani pa za leposlovje. Brati 4000 strani leposlovja pač ni enako kot brati 4000 strani znanstvenih člankov.
Poglejmo si torej izračun, kjer ste planirali, da boste predelali maso snovi v 30 dneh.
6000 strani / 30 dni v mesecu = 200 strani branja na dan.
Če torej želite relevantno literaturo predelati v 30 dneh, morate vsak dan prebrati 200 strani.
Če ste hiter bralec in je besedilo leposlovje, bo enačba taka:
200 strani / 40 strani na uro = 5 ur dnevno
Če ste natančnejši bralec in tekst zahteven, bo enačba:
200 strani / 20 strani na uro = 10 ur dnevno.
To je hipotetični izračun, zato pa vam že daje neko podlago za odločitev. Če ste natančnejši bralec, ne boste zmogli 10 ur branja dnevno. Lahko pa se odločite, da boste brali 4 ure dnevno (npr. 1 uro zjutraj, 2 uri popoldne in 1 uro zvečer). To pomeni, da boste 6000 strani prebrali v cca. dveh mesecih in pol.
2.4 Prosta nedelja
Gornjemu načrtu dodajte 10 dni počitka. En dan v tednu morate imeti prost. Tu ne gre samo za fizično počutje, temveč predvsem za kosanje s psihično obremenitvijo. Prost dan izkoristite za dejavnost, ki vam je resnično všeč. Cilj je, da se odklopite od vsebine naloge in živite vsaj en dan v tednu.
2.5 Kako napisati diplomo – branje gradiva v praksi
2.5.1 Kako strukturirati branje gradiva za diplomsko nalogo?
Odločili ste se že, da boste brali 2 meseca in pol po štiri ure dnevno. Ker imate seznam gradiva, se lahko orientirate, kateremu gradivu boste dali prednost. Kako se torej lotiti branja gradiva? Običajno je dobro prebirati literaturo od splošnega k specifičnemu, kot je razvidno iz spodnje slike.
V primeru naše hipotetične teme »Vpliv električnih vozil na porabo nafte v ZDA«, bi najprej prebrali knjige, ki bi vam dale širšo sliko problematike. Bolj smiselno je brati o zgodovini razvoja naftne industrije, kot pa začeti z znanstvenim člankom o Energetski gostoti Li-ionski baterij in učinkovitosti kristaliziranega aluminijevega premaza pri temperaturah pod lediščem.
Ker tematiko šele spoznavate, bi brali široko: Lifeblood: Oil, Freedom and the forces of capital, Diesel engine oil consumption, Crude – the incredible journey of oil, Lethal trajectories, The story of electricity, A history of Electric cars, Hybrid and alternative fuel … itd.
Po teh bazičnih znanjih bi nadgrajevali poznavanje tematike s specifikami: s strokovnimi in znanstvenimi članki s posameznih področij. Ti področji sta: električna vozila in poraba nafte v ZDA.
V tretji fazi bi se lotili branja konkretnih raziskav, ki so bile opravljene na sorodnih področjih oziroma so podobne vaši. Če je le mogoče, berite nove in novejše raziskave.
2.5.2 Branje drugih gradiv
Če imate v načrtu pregled gradiv, kot so filmi in dokumentarci, si lahko »za popestritev« določite tudi oglede tega gradiva. Po tednu dni branja vam bo morda prava popestritev ogled filma: »Who killed the electric car?« Ustrezno mešanje tipov gradiva pa vam bo razbilo monotono rutino.
2.6 Kako napisati diplomsko nalogo – kako beremo gradivo?
Ko poglobljeno berete relevantno literaturo, vedno berite s svinčnikom v roki. VEDNO!
Pri branju imejte pri sebi beležko ali zvezek, v katerega si označujte pomembne in zanimive dele članka ali knjige. Ko naletite na odstavke, citate, grafe, preglednice ali drugače uporabne in zanimive podatke, si to označite v beležko ali na list papirja (npr. stran 24, 3 odstavek; stran 25 v celoti itd.). V primeru filma ali drugega zvočnega gradiva, si zapišite vsebino, ki je pomembna. Na primer: podatki o prvem električnem vozilu, kot tudi uro, minuto in sekundo, kjer se vsebina nahaja. To vam bo olajšalo izpisovanje in kasnejše citiranje.
Ko nehate z branjem enote (knjige, članka), si vse, kar ste si označili v zvezku, prekopirajte ali izpišite. Izpiske in kopije vstavite v mapo z gradivom. Če ste se odločili, da bo vaša »mapa z gradivom« (več o mapi z gradivom glejte spodaj) v elektronski verziji, potem bo najbolje, da si izpiske začnete delati kot Word dokumente. To vam bo nato olajšalo citiranje pri pisanju diplome.
2.7 Kako napisati diplomo – kako izpisujemo?
Če berete knjigo Mccavoy, 2005, potem napišite to v naslov dokumenta in vse citate iz knjige navedite enega za drugim. Najprej naslov dela in avtorja: npr. McCavoy. 2005. The soaring prices of oil.
Nato napišite stran v knjigi, kjer se nahaja citat, zatem pa še dejanski citat.
(stran 215)
»Cena nafte je dosegla najvišjo raven od leta 2008, nad 67 dolarjev za sod na zadnji trgovalni dan. Vzrok rasti so predvsem hedge skladi, ki so povzročili skokovito rast cene nafte za 35 odstorkov v zadnjem polletju.«
(stran 260)
»ZDA počasi postajajo največji proizvajalec nafte iz skrilavcev. Na proizvodnjo iz skrilavcev osredotočeno podjetje Pioneer Natural Resources, je največji proizvajalec iz Teksasa. Leta 2016 je proizvedlo 167,006 sodčkov na dan iz naftnega polja Eagle Ford.«
Če imate citat, ki se nahaja na dveh straneh, si označite prelom citata na drugo stran (odebeljeno v citatu).
(stran 261)
»Očitno je, da so se ZDA preveč osredotočale na proizvodnjo nafte iz skrilavcev v zadnjih letih, (str. 262) kar bo imeli strahovite posledice za prihodnje cene nafte.«
OPOMBA: Če imate opravka z literaturo v tujem jeziku, vedno izpišite originalni citat, ki ga boste nato prevedli. Ne delajte površnih in rokohitrskih prevodov, ne da bi si zapisali tudi originala.
2.8 Kako napisati diplomsko nalogo – ločevanje pomembnega od nepomembnega gradiva
Ker ste v knjižnici naredili samo hiter pregled, ste si ustvarili le okvirno sliko gradiva, ki ga morate predelati. Šele ob natančnem (pravem) branju boste ugotovili kakovost nabranega gradiva. Ocenili smo, da bo potrebno prebrati cca. 6000 strani, vendar se nam bo potem ob konkretnem branju literature zgodilo, da: ♣ bodo nekateri članki povsem mimo (v njih bo morda čisto nekaj drugega, kot se vam je zdelo ob hitrem pregledu), ♣ nekateri članki bodo samo blizu vaše teme in bodo samo delno uporabni, ♣ nekateri članki bodo temeljni – navajali jih bodo že drugi avtorji, zato bodo izjemno pomembni (citati, rezultati, nasprotne ugotovitve, kontroverzne antiteze).
2.8.1 Neuporabno gradivo za diplomsko nalogo
Če se vam zgodi, da je med 68 članki kar 30 % neuporabnih in jih boste morali zavreči, ni s tem nič izgubljenega. Če so neuporabni, boste to hitro dojeli in prešli na naslednjo enoto literature s seznama. Ker boste z branjem pridobivali vedno več znanja s področja, boste tudi natančnejši in zahtevnejši bralci, zato ta čas ne bo izgubljen.
Kmalu boste že po nekaj stavkih vedeli, da je nek članek neuporaben in da ga lahko zavržete. Na začetku, ko se šele seznanjate s temo, vam še ne bo najbolj jasno, kaj točno iščete. Tega bo na začetku precej. A z izločanjem neuporabnega, se vam bo sprostil čas, da si poiščete tiste članke in knjige, ki so uporabnejši. Kvaliteta vašega gradiva bo s časom hitro zrasla.
2.8.2 Uporabno gradivo za diplomsko nalogo
Obstaja več načinov, kako pridobivati uporabno literaturo. Eden je ta, da iz pomembnih virov (knjig, znanstvenih monografij, znanstvenih člankov itd.) poiščete uporabno literaturo v njihovih seznamih literature. Včasih je zelo koristno, da preberete izvorne vire, iz katerih je že povzemal nek avtor. To vam bo dalopoglobljeno znanje o določeni temi. Pogosto boste ugotovili, da je avtor zajemal povsem drugo vsebino, kot bi jo vi, četudi gre za isti vir. Zajel je nepomembno vsebino za vašo temo, izpustil pa tisto, ki je vam pomembna.
3. Kako napisati diplomo – mapa z gradivom
3.1 Kako napisati diplomo – seznam del in podatki o gradivu
Bili ste v knjižnicah in zdaj ste resnično segli po gradivu s seznama. Prinesli ste ga domov ali ga začeli prebirati na računalniku. Začeli ste z dvema knjigama in petimi članki. Čestitamo! Dela s seznama literature, ki jih boste brali, in so dejansko uporabna, skrbno popišite. Naredite si seznam s podatki, ki so nujni za citiranje: ♣ ime in priimek avtorja oziroma urednika, če gre za zbornik ali enciklopedijo itd., ♣ leto izdaje, ♣ naslov dela, ♣ ime in vrsto publikacije (knjiga, znanstvena revija, zbornik itd.) ♣ vrsto besedila (publicistični, strokovni, znanstveni članek, geslo v enciklopediji, itd.), ♣ datum pridobitve v primerih internetnih strani, internetnih člankov ipd., ♣ v primeru revije zapišite tudi letnik in št. zvezka ter obseg strani v reviji (npr. 17–25), ♣ kraj izdaje, ♣ založba, ki je enoto izdala.
Seznam vam bo olajšal marsikaj pri pisanju diplomske naloge, ko boste vstavljali citate in navajali vire oziroma literaturo. Vsako prebrano delo boste imeli popisano in se tako izognili zoprnemu in zamudnemu naknadnemu brskanju ter iskanju.
3.2 Kopije uporabnega gradiva
Vse gradivo, ki ga nameravate uporabiti za pisanje diplome, si skopirajte. Lahko naredite tudi izpiske. Če pa so to dela za čitalnico ali izredno pomembna dela, ki jih boste večkrat potrebovali pri pisanju, si jih fotokopirajte. Lahko to storite v fizični obliki ali pa v elektronski obliki (skenirana različica). Skopirano gradivo označite (avtor, naslov in leto), da boste lahko po seznamu vedno poiskali pravi kup gradiva in ga lahko navajali kot vir v nalogi. Obnese se, da vsako enoto, kopijo članka označite z zapisom na prvi strani. Enako velja za poglavja knjig, zbornikov itd.
Včasih je dobro tudi, da si skopirate tudi pomembne dele redkih bibliografskih enot, ki jih boste večkrat prebirali. Če vam je čudežno prišel v roke tak izvod, si naredite kopije najpomembnejših delov. Kdo ve, če bo takrat, ko boste pisali nalogo, še na voljo v knjižnici. Mogoče bo pristal v rokah nevestnega bralca, ki knjige 2 leti ne bo vrnil. Tudi to se je že zgodilo.
Če boste članke prenašali s spletnih strani (v obliki pdf ali doc), si vsekakor naredite mapo na računalniku za ta material. Vsak dokument poimenujte (avtor, naslov), pri tem pa imejte vselej več kopij gradiva. Možnosti je veliko: rezervni disk, USB ključek, Google Drive, Dropbox …
3.3 Mapa z gradivom za diplomsko nalogo
3.3.1 Kaj je mapa in kakšna naj bo?
Če hočete imeti pravi pregled nad napredkom vašega dela, si osmislite mapo z gradivom za diplomsko nalogo. Mapa z gradivom je lahko mapa ali fascikel in je nekakšna zbirka bruto gradiva. Le-to ste že pregledali in ga označili kot uporabno za pisanje diplomske naloge.
Mapa naj bo razdeljena na poglavja in strukturirana tako, da ustreza vaši dispoziciji. Če vaša dispozicija predvideva takšno strukturo diplomske naloge kot spodaj, naj temu ustreza tudi mapa (fascikel):
Vaša mapa z gradivom bo tako imela 6 glavnih poglavij in vsa ostala podpoglavja. Poglavja fizično ločite med sabo (z barvnimi papirji, kartonom itd.).
3.3.1 Zakaj je mapa z gradivom koristna?
Smisel mape je, da v njej zbiramo prebrano in izpisano gradivo, ki nam bo prišlo prav pri pisanju diplomske naloge. Ko gradivo vstavljate v mapo, ga že vsebinsko razvrščate po posamičnih poglavjih. Ko boste začeli s pisanjem diplomske naloge, boste šli skozi mapo, našli poglavje in pregledali vse relevantne informacije, ki jih imate. Pisanje diplome bo zato lažje in hitrejše, saj boste imeli zbrano gradivo na enem mestu za celotno nalogo.
Mapa, v kateri boste nekaj časa zbirali »relevanten« material, vam bo tudi dokaz vašega napredka. Že po obsegu materiala, ki ga boste nabrali, boste vedeli, kje potrebujete dodatno gradivo, kje pa ga imate že dovolj. Dobro je, da mapo dopolnjujete redno.
4. Pisanje diplomske naloge – proces pisanja
4.1 Pisanje diplomske naloge – kako začeti?
Če ste si naredili dobro mapo z gradivom, vam praviloma pisanje diplome ne bo delalo veliko težav. Dispozicija vam že daje okvirni načrt, zato so vse, kar potrebujete: dobri podatki, obilo discipline in kanček ustvarjalnega mišljenja.
Predpogoji za učinkovito pisanje: ♣ izberite si miren kraj, kjer boste lahko pisali nemoteno, tj. brez zunanjih motenj, ♣ če so dnevi prehrupni, razmislite, ali lahko pišete ponoči, ko je mirneje, ♣ določite si ure, ko boste pisali – razvijte rutino, ♣ izklopite mobilne naprave in se izključite iz motilcev pozornosti (Facebook, IG itd.).
Priporočljivo je, da pišete poglavja diplomske naloge po zaporedju:
UVOD → TEORETIČNI DEL → EMPIRIČNI DEL → SKLEP/ZAKLJUČEK. Na koncu spišite POVZETEK.
Seveda ni nič narobe, če se lotite najprej pisanja poglavij, ki jih najbolj poznate ter se potem lotite ostalih. Pazite le, da med pisanjem posameznih poglavij ne preteče preveč časa. Sicer bo naloga delovala »miselno razcefrano«.
4.2 Pisanje diplomske naloge – načrtovanje pisanja
V primerjavi s prvim delom, kjer ste brali in izpisovali, je dejansko pisanje diplomske naloge bolj svoboden del opravila. Ne morete natančno vedeti, koliko časa boste potrebovali za dokončanje naloge, lahko pa si določite ustrezno normo.
Lahko si določite, da boste pisali vsak dan dve uri (kot Stephen King). Ali pa si določite, da boste napisali npr. 2 strani na dan. Če si nekaj želite hitro narediti, boste verjetno hoteli pisati vsak dan. Še vedno pa je priporočljivo, da imate vsaj 1 dan v tednu pavzo. Tisti dan odklopa vam zna prinesti še marsikatero idejo in uvid, ki ga ne morete nadomestiti z golo storilnostjo.
Norma dveh napisanih strani pomeni, da boste diplomo s 50 stranmi napisali v 25 dneh. A bodite previdni: gre za znanstveno pisanje. Opravka boste imeli s ponovnim prebiranjem, citiranjem, parafraziranjem in preobračanjem misli, zato ne gre hiteti. Bodite realni.
NASVET:
Ne glede na zgoraj navedeno, obstaja pomembna izjema. Če se vam med pisanjem zgodi, da padete v »cono«, tj. poseben kreativni moment, ko imate ogromno energije, pisanje pa vam teče in je povrh še dobro, pišite tudi, če ste že presegli normo strani za tisti dan ali odmerjen čas za pisanje. Ta ustvarjalni trenutek morate izrabiti do konca. Zgodi se redko, je relativno kratkega daha, vendar je lahko tudi strahotno produktiven. V coni lahko v nekaj urnem izbruhu spišete več koristnega besedila, kot ste ga prej napisali v več tednih skupaj!
4.3 Pisanje diplomske naloge – 1. faza – pisanje osnutka
Če govorimo o pisanju kateregakoli besedila, potem imate tudi za pisanje diplome oz. njenega osnutka na voljo dve glavni (nasprotujoči si) ideji: ♣ pisanje vsakega poglavja do popolnosti, ♣ pisanje osnutka diplomske naloge v celoti.
4.3.1 Pisanje vsakega poglavja do popolnosti
Lahko se odločite, da boste vsako poglavje diplomske naloge spisali do popolnosti in ne boste začeli novega, dokler ni predhodno popolnoma dokončano. Ta način je za prave perfekcioniste, ki jim ni škoda žrtvovati ur za piljenje vsakega stavka. Istočasno se morate torej osredotočati tako na vsebino kot obliko.
4.3.2 Pisanje osnutka diplomske naloge v celoti
Drugi način je, da skušate pisanje diplomske naloge opraviti v ustvarjalnem valu. Seveda to ne pomeni, da to delate površno, v smislu pomanjkljive argumentacije, nepravilnega citiranja in podobnih neznanstvenih pristopov. Skušate pa v ustvarjalnem zanosu najprej spraviti na papir vse vaše misli, teze, argumente in proti-argumente.
Smisel prepustitve ustvarjalnemu valu je v tem, da pišete ustvarjalno. Skušate predvsem argumentirati ideje, pri tem pa se ne ukvarjate z jezikom (ločili, odstavki, ponavljajočimi trditvami itd.). Iz misli odstranite večino formalističnega balasta in se prepustite predvsem idejam.
Z obliko, slogom in čiščenjem se ukvarjate na koncu, ko imate osnutek diplomske naloge napisan. To je v fazi korekcije.
4.4 Pisanje diplomske naloge – 2. faza – korekcija
Če ste pisali vsako poglavje do popolnosti, ste že korigirali, kar je bilo potrebno.
Če ste pisali v ustvarjalnem valu in spisali osnutek diplomske naloge, torej vsa poglavja s sklepom vred, morate korekcije šele opraviti. Korekcija je oblika »čiščenja besedila«. Posledica ustvarjalnega zanosa je, da boste ob ponovnem branju napisanega opazili vrsto motenj v besedilu. Običajno so to ponavljanje besed, besednih zvez, obračanje enih in istih stavkov, misli in idej, odkrivanje dolgoveznih stavkov, ki so zavzeli celotne odstavke, ponavljajoča raba enakih veznikov itd. Včasih boste imeli tudi težave z razumevanjem besedila.
A kaj zato! V tej masi besedila so vaše čiste ideje, morate jim le še podati pravilno obliko. Smisel korekcij besedila je v tem, da s ponovnim branjem in popravljanjem »zgoščate besedilo«. Besedila ne skrajšujete samo po obsegu, temveč ga tudi pomensko zgoščate.
Preden dobi vaš prvotni osnutek besedila svojo končno obliko, ki bo primerna za zunanjega bralca, računajte, da morate besedilo prebrati vsaj 3x in opraviti tri čiščenja besedila. Če ste ta korak opravili pravilno, bi se vaš prvotni osnutek moral skrčiti za 15–20 % obsega. Pri tem naj končna naloga ne bi bila vsebinsko okrnjena.
4.5 Pisanje diplomske naloge – 3. faza – recenzija
Ko se vam osebno zdi, da je besedilo zgoščeno, da je branje tekoče in sporoča natančno tisto, kar ste hoteli povedati in dokazati, ga posredujte v branje tretji osebi. Lahko je to vaš kolega s fakultete ali vaš osebni prijatelj. Vsekakor naj bo nekdo, ki bo kot »laik« res prebral besedilo in si o njem ustvaril mnenje. Oseba naj ima visoko izobrazbo.
Vprašajte ga za mnenje in pozorno poslušajte njegove pripombe ter razmislite, ali so tehtne. Še posebej bodite pozorni, če se pripombe nanašajo na razumljivost in argumentacijo. Četudi gre za znanstveno besedilo, ki vsebuje visoko strokoven jezik in koncepte, ki so nepoučenemu tuji, ni dobro, če vam laik reče, da ne razume, kaj ste sploh hoteli povedati. Poseben znak za alarm je, če se takšna pripomba nanaša na sklep. Sklep mora biti razumljiv vsakemu povprečno izobraženemu človeku.
5. Pisanje diplomske naloge – skrb za psihofizično zdravje
Pisanje diplomske naloge, še zlasti za tiste, ki ne pišejo pogosto, in se prvič soočajo s pisanjem dolgega besedila, je lahko zelo naporno delo. Večurno sedenje, ne-gibanje, tipkanje, nepravilna drža, buljenje v ekran … vse to terja svoj davek. Ne pozabite, da je Haruki Murakami, japonski romanopisec, pojasnil, da je začel teči maratone tudi zato, da bi ohranjal kondicijo za pisanje!
5.1 Psiho-fizična higiena pri pisanju
Pisanje pa je tudi psihična obremenitev. Še zlasti, če vas preganjajo roki in se zavedate, da šele s pisanjem resnično premišljate vsebino vaše naloge in uresničujete vaš cilj, tj. diplomirati. Po mesecih napornega branja, izpisovanja in pisanja, pogosto pride do vsesplošnega občutka nasičenja in zasičenja.
Pogosto se zgodi, da se absolventom diplomska naloga tako upre, da jih obhaja slabost že ob misli na pisanje. Včasih pa se to zgodi že ob pogledu na pisalno mizo ali stol.
Zato ne pozabite na fizično in predvsem psihično higieno. Ne ignorirajte dejstva, da ste samo človek. Nekaj priporočil, s katerimi se boste izognili zasičenosti in preveliki psihični obremenjenosti:
♣ ne družite se z negativnimi ljudmi,
♣ ne družite se z ljudmi, ki vas nenehno sprašujejo o diplomi, če vam to ne ustreza,
♣ ne tarnajte o svojih težavah z diplomo ljudem, ki vam ne morejo konkretno pomagati,
♣ en dan v tednu ne pišite,
♣ vsakodnevno se gibajte,
♣ vzemite si uro, ko ste lahko sami s svojimi mislimi (sprehod, joga, meditacija),
♣ privoščite si fizično sprostitev (kopeli, masaže itd.),
♣ nagradite se po vsakem napisanem poglavju.
Ne bodite obsedeni s pisanjem diplomske naloge. Aristotel bi vam rekel, da vsakdo lahko pretirava, zato pretiravanje ni vrlina. Vsakdo lahko tudi nič ne dela in tudi to ni vrlina. Najti zlato sredino med delom in nedelom, to pa je resnična vrlina.
5.2 Pisanje diplomske naloge – načrtovanje premora
Če ste prebrali gradivo v treh mesecih, potem ga boste tudi napisali v določenem času. Z normo ene strani na dan računajte, da boste 50 strani dolgo diplomo napisali v cca. dveh mesecih.
Če pišete magistrsko nalogo s 100 stranmi, pa bo izračun malce drugačen. Vsekakor je pisanje zaključnega dela dolgotrajna dejavnost, zato je priporočljivo, da v časovni termin vključite načrtovani premor. Lahko ga tudi imenujete preventivni bolniški stalež, če želite.
V idealnem svetu bodočega diplomanta/magistra/doktorja, bi bilo super, če se v daljšem časovnem obdobju pisanja ne bi pripetilo kaj nepredvidenega. V realnem svetu pa obstaja veliko dejavnikov, ki bodo vplivali na vaš časovni načrt pisanja. Imenujmo jih neprijetnosti, ki se živečim pripetijo.
Sem spadajo: ♣ bolezni in poškodbe, ♣ razna psihično alterirana stanja (npr. brezvoljnost, apatija, depresija), ♣ nedostopnost gradiva, nezmožnost pridobitve empiričnih podatkov, ♣ nenadni mrk računalnika z odpovedjo matične plošče, kratek električni stik z uničenjem diska, virusi, izgube gesel in podatkov itd.
Zaradi tovrstnih nepredvidljivih okoliščin je potrebno časovnemu načrtu za pisanje diplomske naloge dodati dva tedna časovne rezerve.
Če boste v terminskem načrtu imeli načrtovan čas za tovrstne neprijetnosti, se boste znebili stresa, ko bo do okoliščine prišlo. Trebušna gripa je huda stvar. Še huje pa je, da ležite s trebušno gripo in se zavedate, da ne boste uspeli napisati diplome do poletja. Z načrtovanim premorom pa se vaš terminski načrt ne bo rušil, saj ste to predvideli.
5.2.1 Kaj, če ne potrebujem premora?
Če pa sploh ne boste zboleli, lahko rezervni čas koristno uporabite za počitek ali dodatno delo. Pomembno je, da obvladujete stres, saj je ta pri dolgotrajnem naporu neprijeten sovražnik.
Če se odločite, da ne boste imeli takšnih pavz, tudi v redu.
Vendar razmislite: ali ni izbira, da ne boste imeli pavze, lažna izbira? Ali odločitev, da ne boste imeli pavze, pravzaprav ne pomeni, da ste se odločiti za prisilno (bolezensko) pavzo? Kajti zna se zgoditi, da bodo vaši možgani in vaše telo vzeli pavzo mimo vas. Bodisi v obliki izčrpanosti in neproduktivnega buljenja v gradivo bodisi v obliki manifestacije prave bolezni. Stres bo namreč oslabil vaš imunski sistem.
Pisanje diplomske naloge naj ne bo razlog za nerealne zahteve. Bodite pri svojih ciljih realni in spoštujte svojo osebnost in telo.
6. Pisanje diplomske naloge – lektoriranje, oblikovanje in oddaja
Ko ste spisali diplomsko nalogo v celoti, vas čaka prvi test: oddaja mentorju. Mentor vam bo morebiti podal pripombe, morebiti pa bo naloga v redu. Običajno ima večina nalog manjše ali večje popravke. Če ste izbrali dobrega mentorja, bo naloga pregledana v 14 dneh. Računajte pa, da si nekateri mentorji vzamejo tudi do dva meseca za pregled diplome.
Če je naloga v redu, vaš čaka še lektoriranje in oblikovanje diplomske naloge (tehnični pregled) ter oddaja naloge v referat. Od tam bo prišla v roke imenovani komisiji.
6.1 Pisanje diplomske naloge in lektoriranje
Lektoriranje naloge je strošek, a verjemite, da se je v vaše pisanje prikradlo veliko, včasih nenavadnih, nerazumljivih in čudaških napak. To se dogaja vsem piscem. Tudi najbolj izkušenim.
Iščete ugodno lektoriranje diplomske naloge ali lektoriranje magistrske naloge?
Imejte v mislih, da je vaše diplomsko delo strokovno oz. znanstveno besedilo in da ste se posvečali predvsem vsebini. Zaradi te osredotočenosti je vaše besedilo jezikovno »trpelo«. Zato potrebujete lektoriranje in nekoga, ki bo vašo diplomsko nalogo pregledal še z jezikovne plati.
6.2 Oblikovanje in tehnično urejanje diplomske naloge
Ta del zna biti zlasti zoprn, če je vaša fakulteta predpisala izredno visoke standarde oblikovanja. Teh pa je kar nekaj. Na nekaterih fakultetah je forma »srhljivo« pomembna.
NASVET:
V izogib težavam s tehničnim urejanjem diplomske naloge, vedno poiščite zadnja navodila za tehnično urejanje vaše fakultete. Večkrat se je že zgodilo, da so študenti tehnično uredili diplomsko nalogo, nato pa ugotovili, da je senat nenadoma spremenil pravila, ki so prej veljala več let!
7. Pisanje diplomske naloge – zadnji nasvet
Preden se lotite konkretnih dejanj, kot je pisanje diplome, si priskrbite zvezek. Slednjega imejte za vodenje dnevnih aktivnosti.
V dnevnik si zapisujte, kaj boste naredili v naslednjih sedmih dneh za diplomo. To bo vaš motivacijski vodič, kamor boste zapisali, kaj boste v naslednjih sedmih dneh storili, da boste bližje vašemu cilju. Ne pozabite, da je pisanje diplomske naloge dolgoročen cilj. Vsaka aktivnost, četudi banalna, je korak proti vašemu cilju. Na primer:
♣ ponedeljek (pojdi v knjižnico, poišči literaturo xy, naredi kopije),
♣ torek (branje knjige xy, naredi izpiske, uredi mapo z gradivom),
♣ sreda (Ljubljana, obisk arhiva, kopiraj gradivo zx),
♣ četrtek (poišči relevantne članke na netu (t, r, x),
♣ petek (napiši e-pošto mentorju za sestanek, začni pripravljati dispozicijo),
♣ sobota (pavza),
♣ nedelja (preberi članke 1, 4, 6, 7, naredi izpiske, srečaj se s Tejo in povprašaj o njenem mentorju) …
Popis takih drobnih aktivnosti vas bo vsak dan približal vašim ciljem in imeli boste občutek, da ste vedno v pogonu. Vsako izvedeno in uspešno opravljeno aktivnost na seznamu obkljukajte. Če kakšne aktivnosti ne boste uspeli narediti, jo enostavno prenesite na naslednji dan ali naslednji teden.
Kitajska modrost: Kako premakneš goro? Kamenček za kamenčkom.
Srečno!
Vaš AMIKUM
PONUDBA
Iščete tehnično urejanje diplomske naloge?
Iščete prevod povzetka diplomske naloge?