Kako izbrati mentorja za diplomsko nalogo, ki bo pravi za vas? Na videz enostavno vprašanje. Mentor je namreč vodnik, ki vas bo peljal skozi proces diplomiranja in pisanja diplomske naloge, zato naj zapišemo nekaj napotkov.
Mentor je tisti, ki usmerja, ki predlaga, ki preverja in v določeni meri tudi odgovarja za vašo diplomsko nalogo. Četudi je avtor diplomske naloge študent, mentor ni nebodigatreba in ni statist, ampak dejavni udeleženec v procesu zaključka vašega študija. On je tudi tisti, ki odloča o tem, kdaj boste oddali dispozicijo diplomske naloge (več o tem: Kako napisati dispozicijo diplomske naloge?) in kdaj je vaše delo primerno za zagovor, torej še preden pride v roke komisije.
Če ste še pred začetkom pisanja diplomske naloge, pa si lahko preberete nekaj napotkov o tem, kako napisati diplomsko nalogo.
KDO JE PRIMEREN MENTOR?
Vsak študent samodejno razvije občutek, koga si želi za mentorja. Tudi vi imate v glavi specifično osebo, zato je dobro, da še preden krenete v akcijo, naredite krajše preverjanje.
Preden zaprosite mentorja za mentorstvo, skušajte odgovoriti na nekaj vprašanj:
1. ali mentor pokriva področje, o katerem bi radi pisali,
2. ali ima mentor primeren znanstveni naziv,
3. ali imate dobro osebno izkušnjo z mentorjem s predavanj ali z vaj,
4. ali vam je mentor osebnostno blizu.
V nadaljevanju razčlenjujemo vsako posamično točko.
1. PODROČJE, O KATEREM BI RADI PISALI
Z vidika strokovnosti je dobro, da se vnaprej seznanite z mentorjevim raziskovalnim delom. Ko imate temo diplomske naloge izbrano in veste, kaj boste pisali, ne bo škodilo, če preverite mentorjevo bibliografijo. COBISS (COBIB) vam bo dal zajeten izpisek njegovih znanstvenih del, kot so monografije, strokovni in znanstveni članki, prispevki na konferencah, simpozijih ipd. Po pregledu objavljenega, boste že sposobni oceniti, ali je tema, ki jo hočete obravnavati, zanj potencialno zanimiva (ali vam bo hotel biti mentor), in ali je področje, ki ga znanstveno raziskuje, dovolj sorodno vašemu.
Dobro je tudi, da si ogledate nekaj diplomskih nalog, ki so že nastale pod potencialnim mentorjem. Tako boste okvirno vedeli, kakšne so njegove zahteve, kaj se bo od vas pričakovalo. Če imate možnost, se posvetujte s kom, ki je pri omenjenem profesorju že diplomiral in pridobite informacije iz prve roke. Povprašajte, kako je potekal proces diplomiranja pri omenjenem potencialnem mentorju.
Zavedajte se, da pri mentorstvu ne gre samo za vas, temveč tudi zanj. Mentor namreč prevzema del odgovornosti za vašo diplomsko nalogo. Njegov cilj je, da vam pomaga uspešno diplomirati in pri tem izpolniti akademske zahteve, ki jim mora naloga zadostiti. Mentor noče pristati na tankem ledu in pripeljati pred komisijo nalogo, ki jo bo komisija zavrnila. Takšen konec diplomske naloge ni težak udarec samo za avtorja/študenta, temveč tudi za mentorja.
2. ALI IMA VAŠ MENTOR PRIMEREN NAZIV?
Preden kontaktirate mentorja, se je dobro pozanimati, kakšen je njegov akademski naziv. Znanost ima svojo hierarhijo, zato mentorjev položaj v tej hierarhiji ni nepomemben. Če izbirate mentorja, ki ima naziv asist. dr. ali nekoga, ki je redni prof., to vsekakor ne bo enako.
Upoštevajte hierarhično lestvico znanstvenih nazivov:
♣ zaslužni profesor (v Sloveniji so to običajno upokojeni profesorji),
♣ redni prof. dr.,
♣ izredni prof. dr.,
♣ doc. dr.,
♣ asist. dr.
Vsak profesor ni primeren za mentorja. Pri diplomski nalogi naziv mentorja ni tako zelo pomemben, pri pisanju magistrske naloge ali celo doktorata, pa je to že bolj pomembno. Za magistrski in doktorski nivo ima fakulteta merila, po katerih preverja ustreznost mentorja, zato imejte v mislih, da kompleksnejše kot je delo, torej bližje kot je disertaciji, izkušenejšega mentorja na področju raziskovanja boste potrebovali.
Bistveno v procesu raziskovanja je, da je vaša naloga metodološko čista. To vam bo olajšalo pot do zagovora in uspešno obrambo le-tega. Seveda morate tudi vzeti v zakup, da z izborom mentorja z višjim nazivom pride tudi ustrezno večja količina dela in povečana zahtevnost zaključne naloge. Redni ali izredni profesor, ki kaj da nase, se namreč ne bo podpisal pod metodološko vprašljiv izdelek.
3. MENTOR – KAKŠNA JE VAŠA OSEBNA IZKUŠNJA?
Dobro je, da se v procesu odločanja, koga boste vzeli za mentorja, osredotočite tudi na vašo lastno izkušnjo z mentorjem. Ste že bili z mentorjem v stiku ali ne? Na podlagi izkušenj s predavanj, z vaj in drugih stikov, skušajte ovrednotiti, ali bi lahko delali s tem mentorjem. Pri tem se skušajte zanesti na intuicijo (angleški izraz »gut feeling«), ko sestavljate prvi seznam kandidatov.
4. MENTOR IN OSEBNOSTNA KOMPATIBILNOST
Ozrite se tudi po osebnostni kompatibilnosti. Vselej je bolje, da izberete za mentorja tistega profesorja, ki ga poznate. Profesorje, s katerimi niste imeli stika (niste imeli pri njih predavanj, vaj, izpitov) izberite samo v skrajni sili. Vsekakor se temeljito pogovorite s tistimi, ki so pri njem že diplomirali, še bolje pa boste naredili, če si pri njem izborite predhodni sestanek, kjer boste ugotovili, kako poteka pri njem proces diplomiranja. V osebnem stiku boste že dobili občutek, ali vam osebnostno ustreza.
Kaj mislimo z nekompatibilnostjo? Primer nekompatibilnosti je denimo mentor, ki vam na elektronsko pošto ne odpiše cel teden in vam nonšalantno odgovori, da je pač imel delo. Morda je pozno odpisal zaradi posebnih okoliščin, vendar se lahko takoj vprašate: »Če na elektronsko pošto dobite odgovor po enem tednu, kdaj boste dobili odgovor, ko mu boste dali diplomsko nalogo v branje?« Bo to mesec? Dva meseca? Ste res pripravljeni čakati in moledovati? Ali boste vlagali pritožbe na fakulteto, ker bi vam moral po pravilniku dati mnenje v 30 dneh?
OSEBNOST MENTORJA PROTI STROKOVNOSTI
Če se vam zdi, da je mentor sicer primeren po kakovosti (znanstvenem delu), vendar vam je osebno antipatičen in ne čutite osebnostne kompatibilnosti, potem premislite, ali njegova kakovost res nadomesti primanjkljaje na osebnostnem nivoju. Idealen mentor je tisti, ki ustreza tako strokovno kot osebnostno.
Pisanje diplomske naloge običajno traja dlje časa, kot ste predvidevali, običajno boste dobili rezultate, ki jih niste pričakovali, običajno ne boste dobili podatkov, ki ste mislili, da jih boste dobili, zato je dobro, da obstaja med mentorjem in študentom zaupanje. Kot pravi kitajski pregovor: »Ni lahkih bremen na dolgi poti.« Na poti do diplome boste lahko naleteli in doživeli izbruhe evforije, negotovosti, apatije, nevroz in strahu, zato upoštevajte, da je pri tem osebnostno kompatibilen mentor pomemben faktor. Z njim boste večkrat v stiku in dlje časa, zato boste potrebovali nekoga, ki bo razumel vaša stališča in vam pomagal, če bo to potrebno.
Če pa ste osebnostno dovolj močni, da zdržite pritiske, vendar pogrešate pri sebi predvsem znanje, potem osebnost ne bo igrala velike vloge pri izbiri.
V izogib nesporazumom vseeno dobro premislite. Izbrati mentorja je pomembno. Če ste še v dvomu, si preberite tole definicijo mentorja.