DISPOZICIJA DIPLOMSKE NALOGE – KAKO JO NAPISATI?


Dispozicija diplomske naloge je prvi korak k uspešnemu pisanju diplome. V tem prispevku bomo skušali dati nekaj napotkov, kako napisati dispozicijo diplomske naloge, da bo ustrezala kriterijem mentorja in komisije, kar terja poznavanje nekaj osnovnih zakonitosti.

Dispozicija diplomske naloge


KAJ JE DISPOZICIJA DIPLOMSKE NALOGE?

Dispozicija je v osnovi pregled diplomske naloge. SSKJ jo definira kot osnutek ali načrt za pismeno delo. V praksi dispozicija vključuje problem, namen, cilje, metodologijo, kratko in jedrnato obrazložitev vsakega poglavja ter seznam najpomembnejše literature, ki jo boste predvidoma uporabili. Je prvi dokument, ki predstavlja bralcu vašo zamisel o diplomski nalogi. Cilj le-te je, da vaš mentor (komisija), ki bo o primernosti teme in diplomske naloge odločal, dobi čim bolj konkretno in natančno predstavo o tem, kaj hočete narediti.


Okvirno lahko dispozicije razdelimo na dve vrsti:

    1.   kratka dispozicija (do 5 strani),

    2.   dolga dispozicija (do 10 strani).

Kratka dispozicija je običajna za diplomske naloge, dolga pa za magistrske in doktorske naloge. Dispoziciji se razlikujeta zgolj po dolžini in razčlenjenosti. Elementi, ki ju sestavljajo, so enaki.


Dispozicija naj ima strukturo in naslednje ključne elemente:

    1.   naslov oz. tema diplomske naloge,

    2.   teoretična izhodišča oz. opis problema,

    3.   namen oz. cilji, predpostavke in omejitve,

    4.   predvidena metodologija dela,

    5.   predvidena struktura oz. kazalo,

    6.   seznam virov in literature.

Ker se diplomske naloge razlikujejo po vsebini in metodologiji (nekatere so striktno teoretične, druge so bolj praktične oziroma empirične), smo pripravili za vas konkreten primer dispozicije diplomske naloge (književnost) in primer dispozicije magistrske naloge (ekonomija). Kot je razvidno iz primerov, se kljub metodološkim razlikam vsaka dispozicija diplomske naloge naslanja na zgornjo navedeno strukturo.


KDAJ NAPISATI DISPOZICIJO DIPLOMSKE NALOGE?

Dobro je, da spišete osnutek dispozicije diplomske naloge čim prej. Če nimate dispozicije, to še ne pomeni, da ne morete povprašati profesorja, ali bi vam bil mentor. Načeloma vas bo mentor sprejel na sestanek tudi brez dispozicije, a dejstvo je, da jo boste kmalu potrebovali. Mentor bo šele na njeni osnovi videl, kako ste si zadevo konkretno zamislili in kakšno diplomsko nalogo nameravate napisati.

Pri snovanju prvega osnutka dispozicije ne bodite malomarni. Ni potrebno, da je dispozicija brezhibna, smiselno pa je, da o vsakem elementu dobro premislite. Dober mentor vas bo na sestanku temeljito izprašal o tem, kaj imate namen raziskovati, zato razmišljajte konkretno. Pri empiričnih raziskavah se bo večina vprašanj nanašala na metodološki del, zato bodite pripravljeni na vprašanja, kot so: »Kakšen je vzorec? Kako boste zbrali podatke? Katero metodo boste uporabili za …«.


MENTORJEVE PRIPOMBE

Mentorjeve pripombe glede dispozicije diplomske naloge velja pretehtati in upoštevati. Popravki predstavljajo dodatno delo za študenta, vendar je potrebno vedeti, da ima mentor več izkušenj z raziskovanjem kot študent. Mentor vam torej s pripombami skuša olajšati raziskovanje, kar je bistvenega pomena. Pisali smo že o tem, kako izbrati mentorja za diplomsko nalogo.

Mentor vam bo pri dispoziciji pomagal tako, da vam bo morda predlagal drugačne metode, kot ste si jih sami zamislili. Če imate močne argumente, zakaj se vam njegovi predlogi ne zdijo dobri, jih povejte in jih skupaj z mentorjem pretehtajte. Vsekakor pa ne rinite z glavo skozi zid. Mentorjeve pripombe in priporočila so točno to, kar so, saj mentor hoče, da bo raziskavo mogoče izvesti in da bo vaša naloga boljša. Navidezno drobne napake v dispoziciji diplomske naloge lahko kasneje povzročijo marsikakšen glavobol. Včasih tudi pravo migreno.


KDAJ NAPISATI DISPOZICIJO DIPLOMSKE NALOGE IN KDAJ JO VLOŽITI?

Zavedajte se, da samo dejstvo, da ste napisali dispozicijo, še ne pomeni, da jo morate oddati. Pri empiričnih raziskavah, ki temeljijo na analizah konkretnih podatkov, je včasih dobro biti previden. Zna se namreč zgoditi, da izsledki vaše raziskave ne bodo pokazali »nič pametnega« (ker je to pač delo z resničnimi podatki), zato je priporočljivo najprej opraviti empirično raziskavo in z mentorjem pregledati rezultate. Če so hipoteze potrjene ali vsaj delno potrjene in jih je mogoče racionalno, znanstveno pojasniti, potem ni ovir za vložitev dispozicije oziroma prijavo teme diplomske naloge na komisijo. To vam bo načeloma predlagal že mentor.

Po vložitvi dispozicije oziroma prijavi teme diplomske naloge na komisijo začne teči rok za izdelavo diplomske naloge. Če imate že okvirne rezultate, se boste tako izognili birokratskim zapletom s spreminjanjem dispozicije, drugo prijavo teme itd.


DISPOZICIJA DIPLOMSKE NALOGE – JE LEKTORIRANJE DISPOZICIJE NUJNO?

Lektoriranje dispozicije diplomske naloge ni nujno, kajti nujno je, kot pravi ameriški pregovor, samo umreti in plačevati davke. Vsekakor pa je pametno dati lektorirati dispozicijo. Nenazadnje je to besedilo, ki ga bosta videla vsaj dva oziroma štirje ljudje: mentor in dekan oziroma člani komisije (na podiplomskem študiju).

Jezikovno nemaren tekst bo bralca napeljal, da je tudi vsebina nemarna, zato je priporočljivo, da se o usodi vaše dispozicije ne odločate na podlagi stroška.

Pri Amikumu lektoriranje dispozicije diplomske naloge znaša 7,00 EUR za štiri strani. Doktorji znanosti v komisiji so specifična publika, ki bo odločala o usodi vaše nadaljnje akademske poti, zato ni dobro začeti z besedilom, ki je »nedokončan polizdelek«.


PREBERI VEČ

Preberi še: kako napisati diplomsko nalogo.


AMIKUM PONUDBA

Te zanima morda lektoriranje diplomskih nalog?

Te zanima tehnično urejanje diplomske naloge?

Želiš prevod povzetka diplomske naloge?